Zgodba o modusih


Namesto osnovnega kompleta barvic sem v rokah držala set z vsemi čarobnimi odtenki, ki jih ni mogoče ustvariti z mešanjem osnovnih barv. Dodane so bile še zlate, srebrne, svetleče, pastelne in metalne… Približno tako sem se počutila, ko sem se odprla svetu modusov. V mojem ustvarjanju so skorajda ves čas prisotni, in ker se “črno-belega” sveta dura in mola, zdaj še samo bežno spomnim, bom podelila nekaj svojega navdušenja v želji, da ta lepi svet še koga očara.

Jelena Soro je večstranska glasbenica, oboistka, vokalistka, skladateljica in glasbena pedagoginja. Glasbo je študirala na Akademijah v Ljubljani in Dunaju ter magistrirala na Berklee College of Music v Španiji. S svojo avtorsko glasbo in skupino PostArt Ensemble je nastopala na koncertih in festivalih v Nemčiji, Avstriji, Španiji, na Češkem, v Srbiji in Sloveniji. Posnela je 3 zgoščenke avtorske glasbe. Umetnost igranja oboe pelje izven klasičnih okvirjev, v vode eksperimentalne, improvizirane, ljudske in alternativne glasbe. Kot pevka pa največ raziskuje balkansko ljudsko glasbo umeščeno v urbane okvirje. Je avtorica projektov The Balkan Experience of Song and Ritual in Balkan Open Jam.

Kaj pravzaprav je modus?
Ne bom razpravljala o zgodovini, ker je o tem že velik dobrega napisano. Bom pa s tabo podelila svoje razumevanje tematike. Tisti, ki bi se radi poglobili v teoretično-zgodovinsko raziskavo, kar vsekakor priporočam, lahko začnete na povezavi https://en.wikipedia.org/wiki/Mode_(music)
Modusi so lestvice in hkrati načini interpretacije glasbe. Modus je kot koncept veliko starejši od tonalnega načina razmišljanja in prihaja, kolikor nam je znano, še iz stare Grčije, čeprav današnji modusi, razen imena, nimajo drugih skupnih točk. Danes jih izpeljujemo iz standardne durske in molske lestice.


Kako so videti?
Za primer vzemimo C-dur: (c – d – e – f – g – a – h – c).
Prvi modus JONSKI izpeljemo iz prve stopnje C-dura (c – d – e – f – g – a – h – c). Ja, vem, videti je povsem enako in dejansko so v uporabi enaki toni. Gre le za to, lestvica ni zgolj zaporedje tonov, ampak tudi skupek vseh harmonskih odnosov, ki jih ti toni med sabo ustvarjajo, zato jonska in durska lestvica nista enaki. (Več o tem, kako in zakaj, pa drugič).
Drugi modus DORSKI izpeljemo iz druge stopnje C-dura (d – e – f – g – a – h – c – d). Se pravi, kot bi C-dur zaigrali od tona d do naslednjega d. (Pazi, da ne zamenjaš nazivov durski in dorski). Po vrsti gremo naprej: FRIGIJSKI (e – f – g – a – h – c – d – e), LIDIJSKI (f – g – a – h – c – d – e – f), MIKSOLIDIJSKI (g – a – h – c – d – e – f – g), EOLSKI (a – h – c – d – e – f – g – a) in LOKRIJSKI (h – c – d – e – f – g – a – h).
Na enak način lahko ustvarjamo z melodijsko ali harmonično molsko lestvico (iz naravne bi dobili isti rezultat kot iz dura). Od modusov melodičnega mola so najbolj v uporabi Alterirani modus (na VII stopnji) in Dominantni Lidijski (na IV stopnji). Ostali, čeprav so zelo lepi, nimajo univerzalno uglašenih nazivov, zato jih ne bom naštevala.


Kako naprej?
Sama sem o modusih nehala razmišljat kot o derivatih dura ali mola in sem jih začela dojemati kot samostojne lestvice. Podobno tudi tebi priporočam. Zagotovo je tudi za možgane lažje in hitreje, da imajo v svojem procesu en korak preračunavanja manj. Pokazala ti bom, kaj s tem mislim.
Vsaka lestvica ima svoje geslo, svojo kombinacijo intervalnih odnosov, zaradi katere je posebna. Recimo za DUR bi to bilo 1 – 2 – 3 – 4 – 5 – 6 – 7 – 1, za naravni MOL 1 – 2 – b3 – 4 – 5 – b6 – b7 – 1. Če hočemo tukaj vključiti še informacije o akordičnih tonih in ekstenzijah pa imamo boljši način. Zamisli si tole: akord v duru gradiš 1 – 3 – 5 – 7 potem daš 9ko ki je v resnici isti ton kot 2ka, potem pa 11ko = 4 in 13ko = 6. Kaj pa, če bi na ta način zapisali tudi geslo dura: 1 – 9 – 3 – 11 – 5 – 13 – 7 – 1. Pri molu bi pa zgledalo tako: 1 – 9 – b3 – 11 – 5 – b13 – b7 – 1.

Zdaj se pa zabava začenja. No, saj zame. V primeru dorske bi videli: 1 – 9 – b3 – 11 – 5 – 13 – b7 – 1 Pri frigijski: 1 – b9 – b3 – 11 – 5 – b13 – b7 – 1 Ostale ti prepustim, da jih izpelješ sam-a.


Kaj mi vsa ta matematika pomaga?
Pomaga mi razumeti bistvo modusa, v čem je torej njegova posebnost, pa tudi v čem je podoben ostalim modusom. Bolj kot imam ta gesla ponotranjena, lažje se sprehajam skozi moduse, pripovedujem zgodbo, menjam barve.
Primer: nahajamo se v C-duru, soliram… rada bi izbrala drugo barvo, zato odpotujem v C lidijski modus (ker vem da je med geslom lidijskega in dura edina razlika #11, je vse, kar moram narediti, da namesto tona f zaigram f#) Harmonsko za ostale sodelojoče zadeva ostane enaka, jaz pa sem dodala novo barvo. Pa se pomaknimo še v C miksolidijski. Če vzporedim gesla, edina razlika med miksolidijskim in durom je b7, zato bom namesto tona h igrala ton b. Meni najljubša je v tem primeru dominantna lidijska, ki združuje prejšnji dve in ima #11 in b7.


Po čem se razlikujeta modalno in tonalno razmišljanje?
Gibanje v glasbi je pogojeno izmenjevanju tenzije in sproščanja. V tonalnem svetu imamo tako tri funkcije: toniko, subdominanto in dominanto, ki ustvarjajo gibanje. Katero funkcijo ima določeni ton/akord, je odvisno od prejšnjega in naslednjega, sama to imenujem horizontalni način. Pri modusih se tenzija ustvarja na vertikalen način. S tem mislim na konstantno (stvarno ali latentno) prisotnost osnovnega tona in odnosa, ki ga ima s trenutnim tonom melodije. Tu prejšnji in naslednji ton ne vplivata na kvaliteto tenzije in sproščanja. Določajo jo sami intervalni odnosi lestvičnih tonov in na ta način lahko v vsej polnosti izkusimo barve in lepoto posameznega modusa.

Še ena zanimivost, ki jo srečamo pri modusih, je kvartna harmonija. To pomeni, da namesto akorda zgrajenega iz terc, akorde lahko gradimo iz kvart. Kvarte imajo namreč kvaliteto, da so stabilne, nimajo potrebe po razrešitvi. Ker pa pri modusih uporabljamo vertikalni način, razrešitve na tonalni način ne potrebujemo in kvartni akordi predstavijo barve modusov na še lepši in bolj mističen način.

Ker sem že ponudila veliko informacij in odprla veliko vprašanj, se bom tukaj ustavila in odprla prostor za raziskovanje. Na koncu je vredno omeniti, da le enega pravega niti ni mogoče določiti. Vsa glasbena orodja so tukaj, da nam pomagajo izraziti svojo kreativnost. Lahko pa povem kateri so moji načini. Kvartna harmonija je nekaj, kar mi z leti postaja vse bolj ljubo in jo že leta instinktivno uporabljam pri aranžiranju ljudskih pesmi. Po mojem mnenju veliko lepše podpira stare napeve in melodije kot tercna harmonija.

primer aranžiranja s kvartno harmonijo

prehod iz tercne v kvartno harmonijo (na 3.10)

Zelo ljuba mi je tudi improvizacija na enem akordu ali bordunu. Kako bi nam lahko postalo dolgočasno, če je mogoče na enem samem osnovnem tonu obiskati toliko modusov in barv. Vprašanje je le, ali želim v nekem trenutku zmešati zgolj dve ali tri barve – ali je prostora dovolj za celo mavrico!

primer improvizacije na bordunu

primer solaže: modusi čez dursko lestvico (na 1.50)

Upam, da sem se dotaknila tvoje zvočne domišljije in želje po raziskovanju.

Komentiraj

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s